'Mačka', ki ni imela devet življenj

Jaguar Mk X / 420G

Prototip zenith v fazi usklajevanja podobe

Sir William Lyons in prototip zenith / XJ5

Zenith, dokončna podobo

Jaguar 420G

Jaguar 420G

Jaguar 420G

V tem članku bomo spoznali zgodbo posebnega britanskega avtomobila, ki mu mnogi poznavalci jaguarjev pravijo 'pozabljeni jaguar', ker so ga v času njegovega 'življenja' zasenčili nekateri drugi, bolj znani modeli znamke Jaguar.

Leta 1958 so se pri Jaguarju pričeli ukvarjati z razvojem naslednika tedanjih modelov (Mk VII, Mk VIII in Mk IX) z vrha ponudbe, ker so želeli z novo prestižno limuzino očarati kupce v ZDA, ki so v tistih časih začeli povpraševati po čedalje večjih in močnejših avtomobilih. Istočasno pa bi z novim prestižnim izdelkom konkurirali tudi nekaterim domačim znamkam na britanskem otočju. Pri tem so imeli vodilni pri Jaguarju v mislih predvsem tedanje izdelke znamk Bentley in Rolls-Royce. Projekt zenith (interno ime nove prototipne limuzine) so Britanci razvijali postopoma, ker so se na začetku razvoja posvetili predvsem tehnološkemu ustroju in oblikovanju notranjosti potniškega prostora. Zunanjo podobo bodočega top modela s serijsko modelno oznako Mk 10 (leta 1964 se preimenuje v 420 G) so določili šele proti koncu razvoja, ker naj bi bili novinarji ob prvi predstavitvi v oktobru leta 1961 malce šokirani, ker so ob pogledu na novi Jaguarjev izdelek pričakovali nekaj povsem drugačnega.

Za ustrezno zunanjo podobo nove hišne limuzine je poskrbel Sir William Lyons, ustanovitelj znamke Jaguar, ki na začetku ni aktivno sodeloval pri razvoju, ker se je moral ukvarjati s spremenjenim oblikovanjem modela Mk 1, ki je po izvedenem 'faceliftu' prejel oznako Mk 2. Poleg tega so bila takrat v teku tudi poslovna pogajanja glede novega lastništva nad prestižno britansko znamko Daimler, ki jo je znamka Jaguar leta 1960 tudi kupila. Lyons je ustvaril nizko in elegantno obliko karoserije, ki je bila od 'nataknjene' karoserije pri predhodniku (Mk IX) za približno 6-palcev daljša, 3-palce širša in celo za slabih 8,5-palcev nižja. Da bi si zadevo lažje predstavljali, morate vedeti, da je ta jaguar (dolžina: 5131 mm, širina: 1930 mm, višina: 1384 mm, masa avtomobila (približno): 1900 kg, prostornina prtljažnika: 765 litrov, 2 rezervoarja za gorivo s skupno kapaciteto 90 litrov) nižji od današnjih marketinških 'štirivratnih kupejev', ker je od današnjega top predstavnika Mercedes-Benzovega modela CLS z oznako 63 AMG precej daljši (+ 216 mm), vendar tudi nižji za celih 5 milimetrov…

Ob iskanju primerne zunanje podobe za novo limuzino je Lyonsu uspel še en veliki oblikovalski podvig, ki je zaznamoval podobo večine velikih 'mačk' vse do prihoda zadnjih generacij modelov iz serij XF in XJ, ker gre v primeru modela Mk 10 za prvi serijski jaguar s parom dvojnih glavnih žarometov na nosu avtomobila. Takšne obrazne poteze smo lahko kasneje v posodobljeni obliki občudovali pri večini serijskih limuzin znamke Jaguar. Ta novi 5-sedežni jaguar s serijsko oznako Mk X je poseben še iz enega razloga, ker s svojo velikodušno odmerjeno širino (1930 mm) karoserije še vedno simbolizira najširši serijski britanski avtomobil vseh časov. Jaguarjevo razvojno ekipo je v tistih časih vodil tehnični direktor William Heynes, ki je pred tem dobil napotek, da naj ta novi Jaguarjev avtomobil premore lažjo in posledično tudi samonosno (monoqoque) karoserijo (gre za prvi veliki jaguar s to zasnovo), 14-palčna kolesa in 120-palčno (3.048 mm) medosno razdaljo kot pri modelu Mk IX.

Zanimive so tudi odločitve, ki so na koncu pripeljale do serijske vgradnje 3,8-litrskega bencinskega motorja, ker so Britanci v model Mk 10 prvotno želeli vgraditi 4,6-litrski V8 bencinski motor s približno 220 KM, ki so ga takrat vgrajevali v superprestižni daimler majestic major (1959-1968, samo 1180 izdelanih primerkov). Po tedanjih zamislih bi Britanci povečali delovno prostornino tega motorja na 5 litrov delovne prostornine, da bi lahko iz nje dobili serijskih 280 ali 290 'konj' pri 5000 vrtljajih v minuti, vendar so se temu motorju kasneje zaradi strahu po kanibalizmu v lastnih vrstah odpovedali in se na koncu odločili za prej omenjeni 3,8-litrski vrstni šestvaljnik iz modela E-type, ki je lahko ustvaril 265 konj (bhp) pri 5500 vrtljajih v minuti. Drug razlog tiči v dejstvu, ki pravi, da je z V8 motorjem opremljeni zenith na testiranjih z lahkoto dosegel hitrost 215 km/h, kar bi osramotilo vse tedanje serijske Jaguarjeve kupeje in kabriolete z nižjo hitrostjo od nove limuzine.

V oktobru leta 1964 dobimo prvo in zadnjo posodobitev tega prestižnega modela, ki dobi ob tej priložnosti poleg novega 4,2-litrskega vrstnega šestvaljnika tudi novo tovarniško kodo, ker so besedo zenith nadomestili z oznako XJ5 in preimenovali Mk 10 v model 420 G (giant ali grand). Povečanje delovne prostornine je uporabnikom prineslo še več motornega navora, zaloga konj pa ostaja enaka in dosegljiva 100 motornih vrtljajev prej. Poleg tega ima 420 G popolnoma sinhroniziran 4-stopenjski ročni menjalnik, samodejni tristopenjski Borg-Warnerjev model 8 pa so ponujali za doplačilo. Zamenjali so tudi volanski mehanizem in ga nadomestili s sistemom imenovanim Marles Varamatic znamke Bendix. Karoserija je ostala enaka, razen nekaterih detajlov. Na testu, ki so ga v oktobru leta 1964 opravili tedanji novinarji revije Autocar so ugotovili, da je tako motorizirana 'mačka' zelo hitra, ker je od 0-96 km/h potrebovala manj kot deset sekund in dosegla 197 km/h. Ob tem so zelo pohvalili tudi vozne lastnosti avtomobila s prodajno ceno v območju 2.260 britanskih funtov in njegovo udobje, ker so ga primerjali tudi s nekaterimi tedanjimi tekmeci (nekoliko cenejši vanden plas princess R, buick riviera (£3.630), mercedes benz 300SE (£4.086), rolls royce silver cloud (£5.632)).

Za slab komercialni uspeh tega impozantnega avtomobila, ki je leta 1970 privedel do konca proizvodnje, je kriv kanibalizem, ker so bili S-type in E-type ter kasneje tudi prvi predstavniki serije XJ pri publiki veliko bolj zaželeni in čislani kot velika limuzina, ki je na koncu po devetih letih proizvodnje prepričala nekaj več kot 25.000 kupcev. Kljub tedanji nepriljubljenosti je takšen jaguarjev 'underdog' danes vreden približno enako kot zelo čislani predstavniki prve generacije modela S-type (od 4.500 do 24.000 evrov).

Avtor: Marko Miklavc
Vir: Avto.info