Glam machine

Jaguar XKR cabriolet

In pripeta bo ostala za vedno. Toliko bolj, če vam je všeč angleški stil in navade. Jaguar ostaja med avtomobilskimi znamkami še vedno ponos angleške industrije. Zaradi tradicije, zaradi prestiža in zaradi kvalitete. Kljub temu, da deluje pod okriljem velikega Fordovega koncerna.
Oznaka XK krasi Jaguarjeve kupeje ter kabriolete že od leta 1996. Oplemeniteni s črko R pa so bili dve leti kasneje. In vse do modelnega leta 2003, ko se je Siru Dicku Elsyju, direktorju razvoja pri Jaguarju zazdelo, da potrebuje avtomobil osvežitve. Malce oblikovno, precej več pa tehnično. Tako so dobremu avtomobilu izpilili detajle, dodali najsodobnejšo elektroniko, obogatili z mehaniko in mehatroniko, marketinško podkrepili z nastopom v Bondovem filmu 'Die another day' in rezultat je na dlani. Najboljša mačka doslej.

Tisto, kar pritegne vse zemeljske prebivalce, je gotovo XKRova zunanjost. Nizek, krepko obdarjen z boki, z žrelom, ki v velikih obrokih požira zrak za hlajenje pogonskega agregata, z mačjim pogledom ksenonskih žarometov, s preluknjanim, narebrenim pokrovom motorja, ki služi hlajenju Eatonovega mehanskega kompresorja. V zadku pa skriva pospravljeno elegantno črno streho, z vgrajenim pravim zadnjim steklom, ki pride prav ob napadu dežnih kapljic. Zadek; tradicionalen, zaobljen, a širok. In športno privihan. Osvetljen s tipičnimi Jaguarjevimi lučkami. Od vsega najbolj bodejo v oči kolesa. Gromozanska, dvajsetpalčna. Sestavljena iz BBSovih petkrakih platišč iz lahke litine in obuta v Pirellijeve P zero pnevmatike spredaj širine 255, zadaj pa 285 milimetrov. In skoznje na moč opazne Brembove rdeče štiribatne zavorne čeljusti. Tudi zavorni koluti so ogromni, ventilirani, spredaj premera 355 mm in debeline 32 mm, zadaj premera 328 in debeline 28 mm. Brez skrbi, tudi pregovorno dobro ustavljajo in se ne pregrevajo.

Kar ostaja skrito pod krojem pločevine, pa buri domišljijo. Če ne zaradi drugega, vsaj zaradi številk, in buri jo tistim, ki se malo bolje spoznajo na motorznanstvo ter prenosnike moči. Motor, ki poganja avtomobil, je bil razvit iz tistega z oznako AJ-V8. Da, isto oznako na bloku so nosili tudi prvi XK8. In po sedmih letih ga je doletel kirurški poseg. Sedanja oznaka je AJ34. Štiri tisoč kubičnih centimetrov, razdeljenih na osem valjev v dveh vrstah z medsebojnim kotom 90°, vpetih na motorno gred s petimi ležaji, je bilo premalo. Za pravo dihanje je bilo potrebno podaljšati hod batov in tako dodati še dva decilitra k osnovi kubature. V glavo motorja so vgrajene štiri odmične gredi, ki glede na vrtljaje motorja časovno prilagajajo odprtost štirih ventilov nad vsakim zgorevalnim prostorom. Pika na i pa so dihalne poti motorja. Eatonov mehanski kompresor je gnan preko zobatega jermena, s helikalno obliko rotorjev za tišji tek in krepko boljši volumetrični izkoristek. Celo do 130 odstotkov! Dramatično. In dramatičen je tudi rezultat. 298 kilovatov (400 KM) pri 6100 vrtljajih v minuti ter 553 Nm navora pri 1500 vrtljajih na minuto. Hudo! A to še ni vse. Kar 85 odsotkov navora je na voljo že od 2000 vrtljajev motorne gredi naprej.

Drugi biser pogonskega sklopa je ZFov šeststopenjski samodejni menjalnik. Klasična izvedba, podprta z mehatronskim sistemom prestavljanja, prilagaja s pomočjo Boscheve elektronike TCM (Transmission Control Module) optimalno prestavno razmerje glede na želje voznika. Pri običajni vožnji bo dovolj šesta prestava in 1400 vrtljajev motorne gredi. In nič več. Ob malo živahnejšem vijuganju morda 2500. Ko pa gre zares, grrr, je potrebno stisniti tipko sport, prestaviti ročico menjalnika na levo vodilno stran in si navzgor ali navzdol omejiti prestavno razmerje z drsenjem ročice po kulisi s tako imenovanim Jaguarjevnim načinom sekvenčnega prestavljanja 'J-gate'. Za posladek je tu še CATS. Na dolgo Computer Active Technology Suspension system. Aktivno podvozje, ki se uglašuje glede na reakcije voznika. Pri ležerni vožnji streže z udobjem ohlapnih vzmeti in mehkih blažilnikov, pri drvenju po mejah narave pa električna enota privije vzmeti ter otrdi blažilnike. In avtomobil postane pravi kart.

Kar je ostalo od tradicije, je ostalo v notranjosti. Klasična armaturna plošča, na vrhu pokrita z ne preveč prepričljivo oblogo iz umetnih mas, v sredini jo krasi temno siva letev iz mahagonija, ki je na voznikovi strani trikrat preluknjana in obrobljena z obroči iz kroma. V luknjah pa se skrivajo enostavni merilniki z dodatkom potovalnega računalnika, s svežo, mint modro osvetlitvijo. In pred luknjami stoji štirikraki, sivo leseni in črno usnjeni volanski obroč, električno nastavljiv globinsko in višinsko. S funkcijo spomina in funkcijo odmikanja pri vstopanju in izstopanju pride prav tudi tistim, ki jih je malo več skupaj. Na sredini je nezamenljivo Jaguarjeva sredinska konzola. Obogatena z zaslonom LCD za predvajanje navigacijskih zemljevidov iz predvajalnika DVD, ki je skrit poleg izmenjevalnika za CDje v prtljažniku. Za kvalitetno ozvočenje je poskrbel Alpine. Vse ostalo, kar ostane, je oblečeno v kvalitetno prešito črno usnje. Dobro počutje bodo zbudili tudi Recarrovi sedeži, saj se na njih sedi tudi že tradicionalno dobro. Dasiravno bodo utegnili imeti malce višje raščeni lastniki probleme s prostorom za noge. Sedi se namreč zelo nizko. Zadaj je prostora le za toaletno torbico ali pa klobuk. Mogoče bo avtomobilu oproščeno zaradi prav vseh ostalih električno vodenih pomagal. Sedeži, stekla, ogledala in platnena streha so elektrificirani. K udobju spada tudi parkirni senzor, senzor za dež ter samodejno prižiganje luči v temi. K varnosti štiri zračne blazine, sistem za nadzor stabilnosti DSC, pomagalo ob zaviranju EBA ter sistem A.R.T.S.; to je sistem, ki s pomočjo ultrazvočnih senzorjev določa položaj potnikov v vozilu in temu primerno sproža varnostne zračne blazine v primeru prometne nezgode. In k prostornosti, kljub kabrioletovstvu, še velik prtljažni prostor volumna 307 litrov. Prišepniti pa še velja nekaj o rezervoarju goriva. Ta je v številkah že dovolj velik, a se ob tiščanju noge v pedal za plin igla nivoja bencina kaj hitro spusti proti ničli.

XKR? V njem uživate na dva načina. In izberite si sončen dan. Pri obeh je potrebno najprej pospraviti streho v zadek. V prvem primeru z odprtimi stranskimi okni počasi peljete skozi mesto. Razkazovanje pač. A tudi nehote ostanete opaženi. Drugi način je boljši. Odprta vijugasta cesta, zaprta stekla, postavljena vetrna zaščita in … pritisk na gumb 'sport'. Izklop DSCja, pohojen pedal za plin, zaznavno je oglašanje prej tihega superchargerja. Subbasovsko bobnenje bo dalo vedeti, da je tistih štiristo konjev prekleto živih. In ko popustite pedal zavore, se začne 'Need for speed'. Skoraj. Za vami ostane le dolga črna črta, bel dim in vonj po zažgani gumi. 5,6 sekunde od 0 do 100 km/h, zmogel pa bi tudi krepko več kot elektronsko omejenih 250 km/h. In tu zablesti menjalnik. Neobčutno prestavljanje, nič brutalnega sekanja v hrbet, le eleganca. Pravzaprav premalo ostro, da bi bil avtomobil športnik. Prekomerna doza navora na zadnjem kolesnem paru omogoča oddrsavanje in poigravanje z ritko avtomobila. In podvozje, ki natančno nastavljeno dovoljuje vožnjo na meji. Kot hoja po robu prepada. A izredno hitra. A najboljša je vožnja nekje vmes. Na svežem vetru, uživanju v okolici, uživanju v avtomobilu, uživanju v življenju. Brez skoparjenja in lagodno. Če že, naj bo glamurozna. Naj bo mašina in naj bo mačka. Na dveh nogah - Katie Price - Jordan. Na štirih nogah - panter. Na štirih kolesih - jaguar XKR.

Avtor: Pavel Furlan
Vir: Avto.info