Rojen za delo

Land rover defender 110 Td5

Rojstvo defenderja sega daleč nazaj v leto 1948. Vendar pa pot do zvezdništva ni bila lahka, temveč dolgotrajna ter zasejana s preprekami. A to ni zmotilo legende brezpotij. Resda je defenderja v dolgi življenjski dobi nemalokrat izdal kateri od mehanskih delov, a brezpotje ga ni ustavilo nikoli. Zahvalo dolguje stalnemu štirikolesnemu pogonu, zaporam diferencialov in preverjeni žilasti zasnovi. Z védenjem vsega tega je bilo sesti za volan najnovejše izvedbe superdedka prav svojevrstno doživetje. Oblikovno ostaja defender skoraj enak kot predhodniki, le sprednji del je bolj raven in oglat. Malenkostno spremenjen je prijetnejši za oko in, pomembneje, prostorsko ustreza namestitvi novega motorja. Petvaljno srce je tako nadomestilo prejšnji agregat, katerega zmožnost ali nezmožnost je bilo moč videti še za časa črnobelih televizijskih ekranov. Sedaj ima tudi defender enkrat za vselej izvrstno motorizacijo. Moderni dizel z direktnim vbrizgom goriva in turbopolnilnikom, ki polni valje s svežim hladnim zrakom, razvija moč 122 KM in kar celih 300 Nm navora pri manj kot 2000 vrtljajih v minuti. Nadaljnja razlaga je skoraj nepotrebna. Strme vzpetine, vleka težkih prikolic, urbano okolje avtocest, vse to je prostor, kjer se defender počuti kot dete v zibki. Na veliko veselje agregat odlikuje tudi nizka poraba, saj je na testu na sto prevoženih kilometrov porabil tudi manj kot 11 litrov plinskega olja.

Moderni časi pa so angleškemu zavojevalcu, ki ga širom sveta s pridom uporabljajo tako armade, policije, reševalci kot tudi avanturisti, prinesli še stalno elektronsko nadzorovanje gnanih koles. ETC je tako 24 ur v stalni pripravljenosti, da zavre katerokoli izmed štirih pogonskih koles, ki je v danem trenutku brez oprijema. Sredinska zapora diferenciala s tem seveda ni upokojena, le njena učinkovitost je v kombinaciji z ETC izboljšana. Na drugi strani, pri zaviranju, je v pomoč ABS. Z novostmi, ki jih prinaša, je defender tako bolj nevaren osvajalec višinskih metrov, kot katerikoli izmed njegovih predhodnikov. Defender se s temi pomagali lažje približa človeku in civilizaciji, ki ga obkroža, ter ga s tem naredi prijetnejšega za uporabo slehernemu zemljanu. A potrebno je vedeti, da v osnovi, kljub določenim metuljčkastim preobrazbam, to še vedno je delovni stroj. Na to nas opozarja utesnjen voznikov delovni prostor s preprostimi stikali, trdo vzmetenje, ki zmore nositi dovoljšno težo bremena, grobo tapecirana notranjost, ki prenese čiščenje s curkom vode in pa prava obutev. Vožnja z defenderjem je še posebej sladka tam, kjer so drugi terenci upehani, najslajša pa še vedno ostaja tam, kamor drugi sploh ne morejo. Defender je in ostaja edino pravo terensko vozilo na svetu, katerega namenskost in pripadnost delovnemu okolju je določena že z geni v epruveti. Šele v drugi fazi je njegova neotesanost socializirana do te mere, da zmore vožnjo tudi na cestah, ki jih ostala osebna vozila poznajo do potankosti. Zatorej je ob nakupu pri njem potrebno imeti skrajno resne namene, kajti v primeru, da se boste z njim vozili po asfaltu, bo Defender Veliki svojo velikost dokazoval zgolj z višino.

Avtor: Žiga Colja
Vir: Avto.info