Zgodba o razvoju avtomobila, ki je spremenil usodo znamke

Land Rover freelander

Pathfinder I

Land Rover Pathfinder II in Rover Oden

Land Rover Pathfinder II in Rover Oden

Land Rover Pathfinder II

Land Rover Pathfinder II

Land Rover Cyclone

Land Rover CB 40

Land Rover CB 40

Land Rover CB 40

Land Rover CB 40

Land Rover Freelander - predserijski prototip z dokončno obliko

Gerry McGovern

Zgodba o nastanku Land Roverjevega modela freelander je zanimiva iz več zornih kotov, ker gre za model z zelo dolgo razvojno potjo (posledica političnih spletk in menjave lastnikov), ki je na koncu z novimi smernicami razvoja in oblikovanja korenito spremenil usodo znamke Land Rover.

Zgodba o trenutno najmanjšem modelu ugledne znamke Land Rover se je pričela odvijati že leta 1989, ko so se Britanci po odličnem sprejemu modela discovery pri kupcih odločili za nastanek njegovega mlajšega bratca in sprožili začetek projekta z interno oznako 'lifestyle'.

Ker sem na začetku članka omenil zelo dolgo razvojno pot tega modela, vas moram pred opisovanjem njegove razvojne poti seznaniti z 'notranje politično situacijo', ki je v tistih časih vladala v tedanjem matičnem koncernu. V 'Leyland eri' (od leta 1968 do leta 1974 je bila znamka Land Rover del korporacije British Leyland Motor Corporation, ki se je leta 1974 preimenovala v British Leyland Limited) se svetovno znani znamki terenskih vozil ni godilo najbolje, ker so obtičali na suhem brez velikih finančnih razvojnih sredstev. Kasneje, leta 1977 ob ustanovitvi dveh ločenih skupin (Austin Morris Group & Jaguar Rover Triumph Group) se je situacija nekoliko popravila, ker so jim tedanji lastniki koncerna ponudili več svobode pri poslovanju, kar je pripeljalo do ponovnega poslovanja z dobičkom.

Leta 1981 pride do razpustitve skupine Jaguar Rover Triumph in ustanovitve Austin Rover Group, kjer najdemo večino takratnih znamk (Austin, Morris, Triumph, MG, Jaguar, Daimler, Rover, Vanden Plas in Innocenti) razen Land Roverja, ki takrat postane ločena enota tega koncerna, ki se je leta 1986 znova preimenoval, tokrat v Rover Group. Takrat so se nad znamko Land Rover prvič zgrnili temni oblaki, ker se je za nakup britanske znamke terenskih avtomobilov ogrel koncern General Motors, vendar do njega ni nikoli prišlo. To je zasluga tedanje britanske premierke Margaret Thatcher, znane tudi kot 'Železna lady', ki je poskrbela, da se je znamka Land Rover znašla pod okriljem domačega koncerna Rover Group. Leta 1988 si je nakup skoraj celotne (manjkata Jaguar in Daimler) skupine omislil koncern British Aerospace, 20-odstotni delež pri novem lastništvu pa je pripadel koncernu Honda. Ta sprememba lastništva je pomembno vplivala na prihodnji razvoj modela freelander.

Sprememba, ki jo je s seboj prinesel novi večinski lastnik koncerna je poskrbela, da sta se znamki Land Rover in Rover znova znašli pod isto streho, kar se ni zgodilo že vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Zato so za zagon in razvoj projekta 'lifestyle' poskrbeli inženirji in zaposleni pri obeh znamkah. Posledično pa je prihajalo do različnih pogledov glede razvoja modela. Roverjevi inženirji so se igrali z mislijo, kako spremeniti maestrov (Austin) pogonski sklop (2,0-litrski dizelski motor (serija Q) z ročnim menjalnikom (tip PG1)) v nekaj, kar bo na koncu premikalo 4x4 avtomobil. Inženirjem stare Land Roverjeve 'off-road' šole pa ta pristop sploh ni bil po godu, zato sta se v začetku devetdesetih let pojavili dve različni 'testni muli', imenovani z enakim imenom pathfinder.

Leta 1992 se pojavi prvi pathfinder znamke Rover, ki se ponaša z bolj enoprostorskim, MPV izgledom ter z obrazom austina maestro (bivši allegro). Ker se ta prototip ni prijel pri upravi smo na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja dobili dva nova prototipa, imenovana oden (Rover) in pathfinder (Land Rover). V obeh primerih gre za skoraj enak, za znamko Land Rover celo revolucionaren prototip (prvi land rover s samonosno karoserijo), ki je izdelan na osnovi podaljšane medosne razdalje prej omenjenega 'lifestyle' projekta, vendar ponuja opazovalcu dva različna obraza. Eden pripada znamki Rover, drugi pa znamki Land Rover, medtem, ko je bočna podoba pri obeh prototipih zelo identična. Na tedanjem internem ocenjevanju je zmagala Land Roverjeva različica, ker je opazovalcu poleg bolj robatega izgleda ponujala tudi bolj prestižno značko s precej večjo dodano vrednostjo. Vendar s tem zgodba še ni končana, ker je moral upravni odbor koncerna potrditi tudi priprave na začetek proizvodnje, kar pa se ni zgodilo nikoli..

Za zasuk v štiriletnem razvoju je leta 1993 poskrbel popolnoma nov prototip, imenovan cyclone, ki je nastal na tehnološki osnovi Hondinega modela civic shuttle, ker so Japonci ta model ponujali tudi s stalnim štirikolesnim pogonom. Ta prototip je tako navdušil upravo koncerna, da je takoj dobil zeleno luč v obliki šestmesečnih priprav na zagon proizvodnje. Istočasno je celotni projekt dobil povsem novo interno ime CB 40 (Canley Building 40 – ime zgradbe, kjer so ga zasnovali). Poleg tega so Britanci za ustvaritev dokončne podobe novega malega land roverja rekrutirali priznanega oblikovalca (Gerry McGovern), ki je pred tem že poskrbel za podobo MGF-a in je pri tej znamki dejaven še danes. V tem času se v tej zgodbi pojavi tudi finski Valmet, s katerim je Rover kmalu sklenil 'joint-venture' posel o proizvodnji karoserij za novi model znamke Land Rover, vendar se je zgodba znova obrnila, ker so se v januarju leta 1994 na pragu Roverjevih tovarn pojavili novi lastniki (koncern BMW), ki so za koncern odšteli 800 milijonov britanskih funtov in hitro poskrbeli za nično veljavnost pogodbe s Finci. Bernd Pischetsrieder in Wolfgang Reitzle sta samo en dan po podpisu pogodbe o prevzemu lastništva obiskala razvojne oddelke pri vseh znamkah, ker ju je zanimalo kako si Britanci zamišljajo bodočnost..

Ko so Britanci prvič pokazali Nemcem prototip CB 40 je Bernd Pischetsrieder takoj potrdil nadaljnji razvoj tega prototipa in s črnim samolepilnim trakom opravil manjšo korekturo pri izgledu prototipa, ki so jo kasneje tudi implementirali pri serijskem modelu. S svežim nemškim kapitalom in z izdatno CAD/CAM podporo novega matičnega koncerna so Britanci hitro zaključili razvoj in pričeli s pripravami na serijsko proizvodnjo. Za premikanje novega modela so uporabili dva Roverjeva motorja iz serij K (MGF) in L (rover 620d). Oba motorja so zaradi zahtev po nižjem težišču vgradili prečno in spojili s prej omenjenim PG1 menjalnikom. Bavarci so ob takratni menjavi lastništva poskrbeli za novo interno kodo projekta, vendar se nova razvojna oznaka L20 med zaposlenimi ni nikoli prijela. Približno v tem času so se pojavila tudi ugibanja o imenu novega kompaktnega land roverja. Večina ljudi je takrat mislila, da bo nosil oznako highlander, vendar si to oznako lasti koncern Volvo. Zato smo leta 1997 po osmih letih razvoja dobili ime freelander. Ta avtomobil je nastal kot odgovor na takratno japonsko invazijo 'lifestyle' terencev in jih je na koncu premagal na lastnem igrišču. Z odličnimi prodajnimi številkami pa je poskrbel tudi za to, da je znamka Land Rover postala še bolj pomemben igralec na svetovni sceni štirikolesno gnanih vozil.

Avtor: Marko Miklavc
Vir: Avto.info